Bolgarija je s 1. januarjem 2026 uradno prevzela skupno evropsko valuto evro in se pridružila evroobmočju kot njegova 21. članica. S tem dnem je država svojo nacionalno valuto lev nadomestila z evrom, kar predstavlja zgodovinski mejnik v njeni gospodarski in politični integraciji v Evropsko unijo. Odločitev o vstopu temelji na dolgoletnih prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva in izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev. Uvedba evra naj bi po navedbah uradnih virov prinesla številne koristi tako za posameznike kot za podjetja, saj odpravlja valutna tveganja in zmanjšuje stroške transakcij z drugimi državami članicami. Bolgarska vlada in centralna banka sta v obdobju pred prevzemom izvajali obsežne priprave, da bi zagotovili nemoten prehod in preprečili neupravičeno zviševanje cen, ki bi lahko obremenilo potrošnike v tem prehodnem obdobju.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, kar predstavlja nov mejnik v širitvi Evropske unije, hkrati pa sproža številne razprave o pripravljenosti države in vplivu na skupno valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem dogodku obljubila dolgoročno blaginjo in gospodarsko rast, vendar v bolgarski javnosti prevladuje močan dvom. Skoraj polovica prebivalstva se namreč boji, da bo uvedba evra povzročila nenaden dvig cen in znižanje življenjskega standarda, kar kritiki označujejo s pojmom »Teuro«. Analitiki opozarjajo, da vstop Bolgarije v evroobmočje prinaša tudi tveganja za preostale države članice, predvsem zaradi vprašanj politične nestabilnosti in sistemske korupcije, ki ostajata nerešeni težavi v državi. Kritični glasovi poudarjajo, da bi lahko uvoz teh težav v monetarno unijo oslabil stabilnost evra. Kljub uradnemu optimizmu Bruslja ostaja odprto vprašanje, ali je bila država dejansko pripravljena na tako korenit prehod ali pa gre za politično odločitev, ki bi lahko imela dolgoročne negativne posledice za evropsko gospodarstvo.